Miselni okvir – II

Šport je drag, vendar ne predrag za nas. Podobno velja za razne delavnice in terapije, kjer za boljše počutje in »duhovnost« zapravimo veliko denarja in časa.

Dobro telesno počutje in  zavedanje, da so še  drugi nivoji delovanja človeka, je dobro. Slabo pa je, če te zaloge dobrega ne uporabljamo za bolj aktivni odnos do družbe in okolja v katerem živimo. Vedeti je treba, da se človek oblikuje s služenjem drugim in, da je osnovno gibalo rasti posameznika v iskanju koristi za drugega.

Na osebnem nivoju ni v bistvu nič drugače  kot na podjetniškem (ko smo v skupini).  Največ rasti podjetje ustvarja iz idej dodane vrednosti. Idej, ki jih  črpa in oblikuje iz problemov, potreb in želja njegovih kupcev. Predanost kupcem deluje na trgu zmagovalno.

Kaj pa na osebni ravni? Komu in koliko smo predani? Kako oblikujemo svojo dodano vrednost?

Pozabljamo, da mnogim, ki imajo zaposlitev, ni treba iskati delodajalca (kupca), ki ga je treba  prepričati o koristi, ki jo prinašajo v zameno za denar – plačo. Tu pa tam se je  dobro vprašati, ali uresničujemo obljubljeno korist delodajalcu, ki smo jo podpisali s pogodbo. Za podjetje velja, da propade, če ne drži obljube svoje blagovne znamke.

Ko ne koristimo drugim največ škode povzročamo sami sebi. Ne rastemo, se ne prilagajamo, ne živimo, ampak životarimo.

Čas je, da koristno uporabimo zalogo, ki si jo kopičimo s športom in delavnicami za osebno rast.  Ko bomo delovali v dobro drugim, bomo tudi mi največ dobili.

Comments are closed.