Z nabavo strojev še gre. Zatakne pa se, ko se lotimo racionalizacij, izboljšav in sprememb delovanja. Takrat, ko je v igri delo zaposlenih.
Za mnoga podjetja, ki so obtičala, je kriva njihova invalidnost. Niti rojena, niti rasla niso tako, da bi lahko preživela.
Tiste, ki radi kuhajo delim na take, ki radi improvizirajo in na take, ki kuhajo po receptih. Pomembno je, za koga kuhajo in kaj pričakujejo jedci njihovih jedi.
Ni jih malo s talenti in vztrajnostjo, ki gore premika pa jih je strah. Strah biti drugačen, izstopati in povedati to kar mislijo je tako močan, da ne živijo življenja, ki jim je dano.
Skupaj z vsemi, ki bodo v prihodnosti z nami.
Mimo so časi, ko smo razmišljali, da sta vizija in strategija dovolj, da bodo zaposleni sledili postavljenim ciljem. Čeprav smo premišljeno postavljali odnose in dogovore, pravega motiva ni bilo.
Pomembno je začeti s spreminjanjem in enkrat »priti čez« . S spreminjanjem poslanstva, strategij in vizij močno vplivamo na odnose med ljudmi, na njihovo komuniciranje in obnašanje.
To vzajemno delovanje in vplivanje, zahteva tudi hkratno spreminjanje organizacije, planiranja in kulture.
Organiziranost vzpostavlja odnose, planiranje vzpostavlja komunikacijo, kodeksi pa obnašanje in kulturo ljudi. Trgu se prilagajamo s [...]
je v podjetništvu zmagovita formula. Mnogi v to ne verjamejo in raje posnemajo in iščejo raznorazne poslovne zveze.
Če ideje, ali priložnosti, ki jo imamo ne osmislimo do te mere, da lahko »meso postane«, se ideji, ali priložnosti slabo piše.
Je pogost odgovor ključnih posameznikov na kreativnih mestih in v razvoju v podjetjih. Sprašujem se, kaj jih vodi k temu.